Pretekli četrtek sem imela za udeleženke Šole za mlade dame
predavanje z naslovom: »Oblačenje: oblecite se priložnosti, obarvanosti in
postavi primerno!«. Čeprav sta dve šolski uri za tako obširno vsebino kar
prekratki, sem se potrudila, da smo osvetlile najpomembnejše vidike
usklajenega, okusnega oblačenja za ženske. Dober osebni slog je namreč prava
mala umetnost, saj je treba v enačbo vstaviti več spremenljivk: od tega, za kam se oblečemo (v kino ali na piknik
pač ne gremo oblečene enako kot na poroko, kajne?), do tega, da vzamemo v obzir
svoj barvni tip (naravno obarvanost)
ter obliko postave. Ko vse te
spremenljivke definiramo, pa izračun enačbe sploh ni več nemogoč, temveč
postane prijetno opravilo, še sploh, ko dodamo ščepec osebnega okusa. Zdi se
mi, da so poslušalke zelo dobro sprejele moje predavanje, saj vprašanjem
skorajda ni bilo konca. Moram priznati, da sem sama tudi izredno uživala in da
se v vlogi predavateljice odlično počutim.
Rada pa bi izrazila tudi svoje navdušenje nad samim konceptom pričujoče Šole za mlade dame. Idejna vodja in organizatorka Mojca Sojar mi je že pred enim letom, ko je bila ideja še v nastajanju, povedala, da opaža med mladimi določeno zadrego, ko se je treba pri mizi recimo lepo vesti, ko je treba kaj dobrega skuhati, ko se je treba za nekam lepo urediti, da ne vejo točno, kako bi se obnašali v določeni družbi, ter da v šoli nikoli ne poslušajo o medosebnih odnosih moški-ženska, o vlogi žensk v politiki in tako naprej. Prav zato se je odločila za koncept Šole za mlade dame (v mislih se že ukvarja tudi z alternativo, namenjeno mladeničem, seveda z drugačnim pristopom), kamor je želela vključiti ciljno skupino starejših dijakinj in študentk. Te imajo tako možnost nekako na pragu vstopa v zrelo (ali odraslo) življenje spoznati tiste pomembne vidike vsakdanjika, ki jih predvsem v stroko usmerjene šole in fakultete ne dajo. Glede na vsebino predavanj in na to, da sem bila priča tudi izredno okusno skuhani in postreženi večerji, ki so jo seveda pripravile udeleženke same, moram dodati, da bi podoben koncept mirne volje razširili na 'šolsko' raven, da pa bi se marsikaj novega naučile tudi tiste dame, ki ne hodimo več v šolo, tako da bi lahko udeleženke štele tudi kakšno leto (ali desetletje) več.
Še enkrat čestitke gospe Mojci Sojar za odlično idejo in izvedbo.
(foto: Odglavedopet)
Ni komentarjev:
Objavite komentar